|
Vabljena predavanja
Matej
Supej,
Fakulteta za šport, Ljubljana |
|
Povzetek
V športu, še posebej v vrhunskem športu, je strokovno znanstvenega
dela, torej meritev, analiz, modeliranj, optimizacij in predikcij iz leta v
leto več. Vrhunski šport na sploh je metaforično rečeno čedalje bolj podoben
Formuli 1. V resnici vrhunskega športa brez tega ni več ali pa vsaj
vrhunskih rezultatov športnikov ne. Ravno obdelava digitalnih slih pa
je zelo pogosta oblika tako strokovnega kot znanstvenega dela v športu. Iz
stališča uporabnika jo lahko ločimo na dve veji, ki se medsebojno
prepletata. Prva veja je pretežno namenjena strokovnemu delu oz. jo
pogosto uporabljajo trenerji: primerjalna analiza, visokofrekvenčne
kamere, mozaičenje slik, prekrivanje (overlaying) itd. K drugi veji, ki se
pretežno uporablja v znanosti oziroma jo izvajajo laboratoriji, pa
sodijo naslednje metode: 2D kinematika in 3D kinematika z ročno oz.
avtomatsko digitalizacijo – razpoznavo, pri tem pa se lahko uporabljajo
široko potrošniške digitalne kamere, IR kamere, visokofrekvečne oziroma
visokoločljivostne kamere. Delitev ni zelo ostra, saj sčasoma metode iz
znanstvene veje prehajajo v strokovno. Na drugi strani pa se znanstvene
metode nenehno širijo, nadgrajujejo in dopolnjujejo. |
Sklop:
Drugo (npr. šport, zabava itd.) |
|
Kratka biografija
Matej Supej je diplomiral na Fakulteti za fiziko
in matematiko, Oddelek za fiziko, kjer je svoje zadnje napore usmeril v
izdelavo spektrometra za merjenje mehanskih lastnosti polimerov. Po diplomi
se je zaposlil na Fakulteti za šport v Ljubljani, kjer je kot docent za
področje kinezioloških znanosti zaposlen še danes. Njegova študijska pot se
je kljub zaposlitvi nadaljevala na Fakulteti za strojništvo s polimernimi
materiali, kjer je tudi magistriral. Istočasno se je ukvarjal z biomehaniko
športa. Največji vložek dela je bil usmerjen v razvoj znanj in tehnologij za
alpsko smučanje. Da je svoje znanstveno in strokovno delo posvetil v
največji meri alpskemu smučanju ni naključje, saj ga je njegova življenjska
športna pot vodila skozi tekmovalno smučanje, bil je tudi član Jugoslovanske
reprezentance, učiteljsko delo v profesionalni šoli smučanja in
demonstratorsko delo kot dolgoletni član A demonstratorske vrste Slovenije.
Življenjski poti primerno je doktoriral iz Biomehanike alpskega smučanja.
Njegovo uspešnost potrjuje vrsta znanstvenih in strokovnih člankov ter
predavanj doma in po svetu.
Pot
v "obdelavo digitalnih slik" so ga pripeljale potrebe, ki jih je imel
pri reševanju problemov v biomehaniki športa, saj je velik segment analiz in
meritev v športu tako ali drugače povezanih z njo. Nekatere rešitve so tudi
komercialno naprodaj preko
www.sxteamsoft.com. Na tem področju je tesno sodeloval z dr. Nemec
Bojanom iz Inštituta Jožef Stefan, ki se ukvarja z vodenjem
industrijskih in humanoidnih robotov, meritvami in simulacijami v športu
ter uporabo umetnega vida in drugih senzorjev v robotiki in športu in je
hkrati tudi soavtor vabljenega predavanja za ROSUS 2008. |
|
Ulrich
Zorin,
DARS d.d., Celje |
|
Povzetek
Na avtocestah (AC) in hitrih cestah (HC) v RS se vodenje prometa
izvaja na osnovi zbranih podatkov iz raznih podsistemov. Eden izmed
podsistemov je sistem video detekcije (VD) in sistem video nadzora (VN).
Možnosti, ki nam jih zagotavljajo sistemi video detekcije,
predstavljajo nov način detektiranja prometnih tokov. Način zbiranja
prometnih podatkov s sistemom VD zahteva tudi določen pristop obdelave le
teh.
V predavanju bo predstavljen sistem delovanja video detekcije kot
podsistem nadzora in vodenja prometa na AC in HC v RS, ter prikaz določenih
sistemov, ki se uporabljajo na slovenskem AC omrežju.
|
Sklop:
Industrijske aplikacije |
|
Kratka biografija
Ulrich Zorin je diplomiral na UM, Fakulteti za gradbeništvo, smer
cestni promet, kjer zaključuje podiplomski študij. Zaposlen je v Družbi za
avtoceste v Republiki Sloveniji, DARS, d.d., kot samostojni strokovni
sodelavec za sisteme za nadzor in vodenje prometa. Obvladuje postopke
razvoja, delovanja in vzdrževanja sistemov za nadzor in vodenje prometa,
vključno z vsemi podsistemi, ki so vključeni v sklop vodenja prometa
(nadzorni centri, sistem portalov, predorski sistemi, sistemi video nadzora
in detekcije, sistemi cestno vremenskih postaj,….). Poleg strokovnega dela
se udeležuje strokovnih srečanj s področja prometa in inteligentnih
transportnih sistemov v Sloveniji in tujini, kjer objavlja in predstavlja
članke z omenjenih področij.
|
|
Andrej Ikica,
Iks d.o.o., Trbovlje |
|
Povzetek
Zajem digitalnih slik očesnega ozadja s t.i. fundus kamero
je pri nekaterih oftalmologih v Sloveniji prisoten že kar nekaj let. Glavni
prednosti digitalnega zajema sta zelo visoka kvaliteta in ločljivost zajetih
slik ter možnost hranjenja slikovnega materiala. Slednja omogoča spremljanje
in zelo natančno merjenje morebitnih (patoloških) sprememb. Seveda je ročni
proces merjenja določenih struktur (npr. debeline žil na več mestih) naporen
in včasih tudi nenatančen, še posebej pri veliki količini slik, ki jih
oftalmolog pregleduje. Da bi pregledovanje in analizo slik očesnega ozadja
poenostavili, smo v podjetju razvili program Fundus Analyser z
implementiranimi metodami računalniškega vida, ki omogoča avtomatično
detekcijo in merjenje struktur očesnega ozadja.
V članku opisujemo računalniški program Fundus Analyser, ki
omogoča avtomatično detekcijo retinalnih žil očesnega ozadja, detekcijo
vidnega živca ter ekskavacije, izračun razmerja C/D, merjenje ostalih
struktur, označevanje sumljivih struktur ter vodenje evidence in statistike
glede na pacienta oz. populacijo. Podrobneje opisujemo tudi metodo detekcije
vidnega živca ter metode sledenja žil.
|
Sklop:
Medicinske in biomedicinske aplikacije |
|
Kratka biografija
Andrej Ikica je diplomiral leta 2001 na Fakulteti za računalništvo
in informatiko v Ljubljani, kjer je nadaljeval študij in iz področja
računalniškega vida magistriral leta 2006. Zaposlen je v podjetju Iks
d.o.o., kjer se med drugim ukvarja z razvojem video-nadzornih aplikacij ter
uporabo računalniškega vida na področju video kontrole v industriji in
medicini. Na področju medicinske informatike je avtor in soavtor številnih
strokovnih člankov doma in v tujini. |
|
|
|