|
Vabljena predavanja
Dejan Mauer,
Cetis, Celje |
|
Povzetek
Ob uvedbi biometričnega potnega lista so bila
javnosti in fotografom predstavljena nova pravila za zajem fotografije.
Natančno definirana pravila določajo izgled in karakteristike
fotografije primerne za uporabo v potnih listih. Fotografije, ki ustrezajo
ISO in ICAO standardom, naj bi bile primernejše za procesiranje v
biometričnih postopkih. Predstavljen bo praktični vidik na pravila, predvsem
s stališča računalniškega zagotavljanja in preverjanja kvalitete. Kje
nam lahko pomaga računalniški vid in kje si moramo pomagati z "zdravo
pametjo" in predvidevanjem? Lahko računalniški vid in umetna inteligenca
zagotovita popolno kontrolo kvalitete?
Zaradi omejenih kapacitet brezkontaktnega čipa v
potnem listu je slika shranjena v kompresirani obliki. Pojavlja se vprašanje
kateri so primerni algoritmi, ki zagotavljajo dobro kvaliteto pri
večjih kompresijah? Kako vpliva kvaliteta kompresirane fotografije na
kvaliteto biometričnih postopkov, kot je verifikacija ali identifikacija?
Z uvedbo nacionalnih baz biometričnih podatkov o
posamezniku se odpirajo nova vprašanja o varnosti ter zasebnosti.
Kako so naši biometrični podatki zaščiteni na potnem listu in kako se je na
nov tip osebnih podatkov odzvala evropska in slovenska zakonodaja?
|
Sklop:
Industrijske aplikacije |
|
Kratka biografija
Dejan Mauer je vodja razvojno raziskovalnega oddelka v podjetju
Cetis. Intenzivno se ukvarja s področjem biometričnih potovalnih dokumentov
in je bil kot vodja projekta zadolžen za IT del implementacije biometričnega
potnega lista. V preteklosti je sodeloval na večjih nacionalnih projektih,
kot so na primer: projekt izvedbe popisa prebivalstva, projekt uvedbe
kartice zdravstvenega zavarovanja in projekt izdelave pametnih tahografskih
kartic. Skupaj s sodelavci se ukvarja na področjih kjer se informacijska
tehnologija prekriva s tradicionalno industrijo, še posebej aktivno pa na
področju pametnih kartic, biometrije ter dokumentnih sistemov. |
|
Matej
Božičnik,
Elan, Begunje |
|
Povzetek
Podana bo uporaba digitalne slike pri razvoju in analizi
skakalnih, alpskih tekmovalnih smuči.
V tekmovalnem športu so tisočinke sekunde in metri zelo pomembni
pri doseganju vrhunskih rezultatov. Zato se proizvajalci športne opreme,
trenerji in tekmovalci poslužujemo različnih metod analize in obdelave
podatkov. Ker so informacije katere podajajo tekmovalci težko merljive, si
moramo pri razvoju tekmovalnih smuči posluževati z lastnostno analizo in
obdelavavo informacij. V Elanu imamo razvito primerjalno analizo med
statičnimi laboratorijskimi meritvami smuči, teoretičnimi podatki in analizo
digitalne slike.
1) Analiza odskoka smučarskega skakalca
Pri odskoku je zelo pomembno kako se smuči odzivajo na prehodu iz
mize v let. V tem delu odskoka pride pri smuči do velikega negativnega in
potem do pozitivnega povesa in s tem do samega nihanja smuči.
Slika 1. Analiza odskoka z mize smučarskega skakalca
2) Analiza smučarskega zavoja pri alpskem smučanju
Ker se morajo smuči hitro odzivati na manevre tekmovalca in se
hkrati prilagajati snežni podlaga, je zelo pomembno kako so smuči
konstruirane in kakšne materiale se uporabi pri konstrukciji. Pri
konstrukciji moramo uporabljati elemente, ki hkrati dušijo in ne vplivajo na
dinamiko smuči.
Slika 2. Analiza zavoja
|
Sklop
Drugo (npr. šport, zabava itd.) |
|
Kratka biografija
Matej Božičnik, diplomiral v letu 2001 na Naravoslovnotehnični
fakulteti v Ljubljani na oddelku za materiale in metalurgijo. Zaposlen v
Elanu od leta 2001. Z razvojem tekmovalnih smuči se ukvarja od leta 2004. V
tem času razvoja tekmovalnih smuči je bil najvidnejši rezultat, skupna zmaga
v svetovnem pokalu leta 2006, v smučarskih skokih. |
|
Jernej
Gigerl,
Image & Information d.o.o., Ljubljana |
|
Povzetek
Klasični radiologiji se iztekajo časi in tako je nastopila doba
digitalnih rentgenskih sistemov. Poznamo sisteme, ki delujejo na principu
»fosfornih plošč« in »flat panel« detektorjih. Pri FUJIFILMU so se
specializirali na detektorske sisteme s fosfornimi ploščami, ki v
radiologiji omogočajo hitrejše in preglednejše delo ter odpravijo rokovanje
s kemikalijami in klasičnimi filmi, kot jih poznamo danes.
Natančna sestava detektorskih plošč je v vsakem podjetju velika
skrivnost, čitalci (readers) pa delujejo skoraj vsi na enak način. S pomočjo
laserjev preberejo površino plošče, ki je bila uporabljena pri slikanju in
tako podatke digitalizirajo in jih v realnem času prenesejo na obdelovalno
postajo radiološkega inženirja. Tam se lahko podatki delno popravijo
(kontrast, šum) in se posredujejo naprej v tiskalnik ali arhiv, ki je že del
PACS sistema. PASC sistem (Picture Archive and Communication Systems) je
namenjen arhiviranju in komunikaciji slik ter omogoča elektronsko
shranjevanje, upravljanje distribucijo in pregledovanje posnetkov.
Slika 1. Slikovna kapsula.
|
Sklop
Medicinske in biomedicinske aplikacije |
|
Kratka biografija
Jernej Gigerl je specialist za medicinsko opremo v podjetju Image
& Information d.o.o., ki je generalni zastopnika za Fujifilm. V letu 2006 je
diplomiral na visoki šoli za zdravstvo smer radiologija. Dela na področju
medicine - digitalnih detektorskih sistemih, podjetja Fujifilm, ter sodeluje
s podjetji Tiani Spirit in I Soft, kjer razvijajo najnovejše tehnologije na
področju elektronizacije zdravstva ter PACS in RIS sistemov. |
|
Vojko Flis,
Oddelek za žilno kirurgijo, Splošna bolnišnica Maribor |
|
Povzetek
V medicini velik del pomembnih preiskovalnih postopkov sloni na
tako imenovanih slikovnih preiskavah. Napredek tehnologije je prinesel
spremembe v celotnem poteku nastajanja slike: v zaznavanju, prenosu,
shranjevanju in analizi. Celoten postopek je pri sodobnih slikovnih
preiskovalnih postopkih v medicini pomembno odvisen od programja specifičnih
aplikacij. Na temeljni ravni je nastajanje slikovnih podatkov zapleten
proces , ki postane še bolj zapleten v medicinskih aplikacijah in si ga brez
sodobne programske opreme sploh ni mogoče več predstavljati. Deloma k tej
zapletenosti prispeva izjemna raznolikost medicinskih slikovnih postopkov,
saj ima vsak od njih izrazite posebnosti, določene prednosti, a tudi
inherentne šibkosti. Avtor predstavlja razvoj nekaterih naprednejših
slikovnih preiskovalnih postopkov (ultrazvok, računalniška tomografija,
jedrska magnetna resonanca) in njihove aplikacije na področju kirurgije.
|
Sklop
Medicinske in biomedicinske aplikacije |
|
Kratka biografija
Vojko Flis se je rodil 7.11.1955 v Mariboru, kjer je zaključil
osnovno šolo in leta 1974 gimnazijo (gimnazijo Miloša Zidanška). Po
gimnaziji se je vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani, kjer je
diplomiral 22.5.1979. Že med študijem je bil vključen v raziskovalne
projekte. Kot študent je dvakrat dobil Prešernovo nagrado ljubljanske
univerze in enkrat Prešernovo priznanje. Po končani fakulteti je tri leta
delal kot splošni zdravnik v ambulanti na Sladkem Vrhu pri avstrijski meji.
Leta 1983 je dobil specializacijo iz splošne kirurgije v Splošni bolnišnici
Maribor. Specialistični izpit je opravil 28.5.1987 v Ljubljani.
Med specializacijo se je usmeril v žilno kirurgijo. Del
specializacije (šest mesecev) je opravil na kardiokirurški kliniki Univerze
Karl Franzens v sosednjem Gradcu. Po specializaciji je kot raziskovalec
sodeloval v številnih raziskovalnih projektih. Vsi so bili iz področja žilne
kirurgije. Naj navedemo samo nekatere: Takojšnja namestitev mavčevega stroka
in zgodnja rehabilitacija po podkolenski amputaciji (leta 1986; nosilec
prim.dr.B.Novak) ali Otekanje goleni po revaskularizaciji golenskih arterij
(leta 1992; nosilec prof.dr.K.Miksić). Doktorsko disertacijo je zagovarjal
leta 2005 na novo ustanovljeni medicinski fakulteti v Mariboru.
Eden izmed zadnjih raziskovalnih projektov, v katerih trenutno
sodeluje, je multicentrična evropska raziskava (pričela se je leta 1994 in
še traja) z naslovom »Usoda bolnikov z asimptomatsko stenozo notranje
karotidne arterije – primerjava med operiranimi in konzervativno
zdravljenimi bolniki (ACST trial), ki ga vodi oksfordska skupina nevrologov
pod vodstvom Alison Halliday iz St.Georges Hospital Medical School v
Londonu. Celotna skupina je v zadnjih letih objavila več kot dvajset člankov
v revijah, ki jih citira SCI oziroma SSCI. Zaključek prvega dela raziskave
je bil objavljen tudi v reviji Lancet. Sicer se je Vojko Flis izpopolnjeval
v številnih tujih centrih (Texas Heart Institute v ZDA, Charing Cross v
Angliji, ipd.) in opravlja še številne druge stvari. Je član Evropskega
združenja za žilno kirurgijo (ESVS), Svetovnega združenja za
kardiovaskularno kirurgijo (ISCVS) in Svetovnega združenja za hepato-biliarno
kirurgijo (HPBS).
Je docent za kirurgijo na katedri za kirurgijo Medicinske
fakultete v Mariboru in predstojnik Oddelka za žilno kirurgijo Splošne
bolnišnice Maribor. Leta 2006 je bil izvoljen za prvega predsednika
Združenja žilnih kirurgov Slovenije.
|
|
|